»V času, ko Slovenija dosega svoj dan ekološkega dolga, je glavna debata, za koliko bomo zvišali vojaške izdatke, in ne, kako bomo naslovili čedalje bolj zaostreno podnebno problematiko ter z njo povezane številne druge družbene krize.«
»Ključno je podpiranje lokalnih pridelovalcev, spodbujanje kratkih dobavnih verig, zmanjševanje odpadkov in sprejemanje trajnostnih prehranskih odločitev.«
»To se dogaja, ker v ozračje oddajamo več ogljikovega dioksida, kot ga lahko absorbirajo naši oceani in gozdovi, izčrpavamo staleže rib hitreje, kot jih je mogoče obnoviti, in posekamo gozdove, preden lahko ponovno zrastejo. Posledice so izjemno visoki vročinski valovi, neustavljivi gozdni požari, uničujoče poplave in dramatične suše, ki so vse pogostejši po vsem svetu.«
»Svetovni dan ekološkega dolga je meja, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki prikazuje netrajnostno pot našega razvoja. Vendar to ni razlog za obup, temveč je poziv k ukrepanju.«
»Ko danes govorimo o tem, ne razumemo, da je pot trajnostnosti veliko več kot le okoljska zgodba. Je geopolitična, je zgodba miru in vojne v prihodnosti.«
»Struktura ekološkega odtisa Slovenije kaže, da je od tega največ, okoli 60 odstotkov, ogljičnega odtisa, k čemur največ prispevajo izpusti v prometu, zlasti osebni prevoz in poraba energentov v bivališčih, velik je tudi ogljični odtis storitev.«
»Takšni gozdni požari, kot smo jim priča v Sredozemlju in drugod po svetu, povzročajo dodatne izpuste že skladiščenega ogljika in zdravju škodljivih onesnaževal, hkrati pa se s tem uničujejo pomembne površine biokapacitete, ki v naslednjih letih ne bo opravljala že omenjene pomembne funkcije ponora ogljika.«
»Posledično je ključnega pomena, da se kot družba spopademo s problemom okoljske krize, ekološkega dolga in trajnosti. V Sloveniji sta jedro tega problema predvsem mobilnost in energetika.«
